Bruselj predstavil paket ukrepov za spopad z energetsko krizo

Evropska komisija je objavila paket ukrepov za spopad z energetsko krizo, ki jo je sprožila vojna na Bližnjem vzhodu. Paket se osredotoča predvsem na elektriko, plin in letalsko gorivo.

“Ne gre za kratkoročno manjše zvišanje cen, ampak za krizo, ki je verjetno tako resna kot energetski krizi v letih 1973 in 2022 skupaj. To pomeni, da so pred nami zelo težki meseci, morda celo leta. Odvisno je od razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu. Tudi v najboljšem primeru pa bo hudo,” je evropski komisar za energijo Dan Joergensen povedal ob predstavitvi ukrepov.

Med ukrepi so načrti za znižanje dajatev na električno energijo in usklajevanje poletnega polnjenja državnih zalog plina, s čimer želi omiliti energetske posledice vojne z Iranom. S predlogi se želijo izogniti skokom cen, ko veliko podjetij hiti z nakupi. Komisija bo državam svetovala, kdaj in kje sprostiti nujne zaloge nafte.

Evropa je pri oskrbi s plinom zelo odvisna od uvoza, ob zaprtju Hormuške ožine pa so evropske cene plina zvišale za tretjino.

Kljub temu cene plina ostajajo precej nižje kot leta 2022, kriza v Iranu pa za zdaj še ni povzročila pomanjkanja goriva v Evropi, čeprav letalske družbe opozarjajo, da bi lahko v nekaj tednih prišlo do pomanjkanja letalskega goriva.

Skupni mehanizem za spremljanje goriv

Med drugim namerava komisija vzpostaviti skupni mehanizem za spremljanje proizvodnje, izvoza, uvoza in zalog goriv v prometu, pri čemer se bodo najprej osredotočili na letalsko gorivo.

V Bruslju napovedujejo, da se bodo z državami članicami, dobavitelji goriva, letališči in letalskimi družbami usklajevali pri iskanju alternativnih dobav letalskega goriva in predlagali ukrepe za optimizacijo razdelitve tovrstnega goriva med članicami.

Objavljeni načrti kažejo, da se bo EU za zdaj izognila večjim posegom na trg, kot so omejitve cen plina ali obdavčitev izrednih dobičkov energetskih podjetij – ukrepom, ki jih je uporabila leta 2022, ko je Rusija zmanjšala dobavo plina in so cene dosegle rekordne ravni, poroča Reuters.

“Države naj storijo vse, da bi zmanjšale porabo”

Med temi so spodbujanje uporabe javnega prevoza, tudi z znižanjem cen vozovnic ali uvedbo brezplačnih vozovnic za določene skupine prebivalstva, in drugih oblik okolju prijaznejšega prometa.

Članice lahko prebivalce spodbujajo še k bolj okolju prijaznemu načinu vožnje in učinkovitejšemu ravnanju pri ogrevanju in hlajenju prostorov. Ponudijo pa jim lahko tudi finančno podporo za nameščanje okolju prijaznih tehnologij, kot so toplotne črpalke in sončni paneli.

“Države članice spodbujamo, da storijo vse, kar lahko, da bi zmanjšali porabo. To bi bilo namreč koristno v trenutni cenovni krizi, hkrati pa bi preprečilo težave z oskrbo v prihodnje. Najbolje pa je, da o tem, katere ukrepe bodo uvedle, odločajo države članice,” je povedal Joergensen. Ob tem Bloomberg poroča, da je Evropska komisija napovedala še katalog za zmanjšanje povpraševanja.

Nižje dajatve za elektriko

Komisija je sporočila, da bo spremenila pravila EU, da bo električna energija obdavčena nižje kot plin, ter olajšala državam članicam znižanje dajatev na elektriko za industrijo in ranljiva gospodinjstva celo na nič, da bi omejile njihove stroške.

Maja bo komisija objavila zakonodajne predloge za spremembo davčne zakonodaje. Za davčne spremembe je potrebno soglasje vseh držav EU, kar otežuje njihovo sprejetje, opozarja Reuters.

Smiselno, da skrajne ukrepe še zadržijo

Uradniki EU so za Reuters povedali, da razmeroma zadržan odziv bloka odraža dejstvo, da imajo nacionalne vlade – in ne Bruselj – v rokah številne vzvode za obvladovanje kriz, vključno s subvencijami za gorivo in nacionalnimi davčnimi znižanji.

Vlade držav EU so iz nacionalnih proračunov že namenile milijarde evrov za blaženje vpliva višjih cen na potrošnike.

Nekateri uradniki so poudarili, da bi lahko energetski šok, ki ga poganja vojna, trajal več mesecev, zato je smiselno, da za zdaj zadržijo bolj skrajne ukrepe, če bi jih potrebovali pozneje.

Dolgoročno EU načrtuje hitrejšo zamenjavo fosilnih goriv z lokalno proizvedeno obnovljivo in jedrsko energijo, da bi se zaščitila pred prihodnjimi šoki v oskrbi z nafto in plinom.